Margaret Atwood ni navdušena, kadar jo predstavijo kot avtorico znanstvene fantastike. Rada namreč pove, da si ni v knjigah ničesar izmislila, ampak so se vsi njeni literarni zapleti že nekoč zgodili resničnim ljudem in družbenim skupinam. Podobno velja za Deklino zgodbo. Poskusi nadzora nad rojevanjem, neenakost žensk in družbe, ki temeljijo na tradiciji in verskem fundamentalizmu, so bile zgodovinske stalnice. Smo jih res pustili v preteklosti? Ne nujno, kar kaže tudi velika priljubljenost knjige in televizijske serije o čisto običajni državljanki, ki je v samo nekaj letih postala dekla. Moška lastnina, katere edina naloga je bila rojevanje. O srhljivi domačnosti Dekline zgodbe sva se Darja in Lenart pogovarjala z Vlasto Jalušič, eno največjih poznavalk zgodovine ženskega gibanja, feminizma, neenakosti spolov, nasilja in kolektivnih zločinov. Pogovor smo posneli pred več kot enim letom – tik preden je začela televizijsko serijo Deklina zgodba predvajati nacionalna televizija. Takrat sva posnela tudi uvod in zaključne misli, ki so ostale – in to najbrž ni najboljše spoznanje – enako aktualne kot takrat. *** Besedila, omenjena v pogovoru Voltaire: Kandid ali optimizem Timothy Snyder: O tiraniji: dvajset stvari, ki smo se jih naučili iz dvajsetega stoletja Michel Houellebecq: Podreditev New Yorker: Death of a Revolutionary: Shulamith Firestone helped to create a new society. But she couldn’t live in it. Vlastina knjižna priporočila Ernst Fraenkel: Dvojna država Victor Klemperer: LTI-Lingua Tertii Imperii (Govorica tretjega rajha) Vsa dela Prima Levija *** Avtorja: Darja Potočan in Lenart J. KučićNaslovna fotografija: Lenart J. KučićProdukcija: Milan Fras