S Špelo Čonč o kraškem reliefu in risih v Sloveniji.<br /> #MetaPHoDcast<br /> Špela Čonč je zaključila magisterij geografije na Filozofski fakulteti, doktorat pa je vpisala na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Njen doktorat je interdisciplinaren in povezuje geografijo z ekologijo živali. Natančneje, Špela raziskuje, kako relief vpliva na vedenje risov v Sloveniji.<br /> Idejo za svojo temo je dobila po ogledu kratkega filma »How wolves change rivers«, ki prikazuje, kako je ponovna naselitev volkov vplivala na ekosistem in celo na spremembe rečnih strug v ameriškem parku Yellowstone. Tu gre sicer za vpliv volka na pokrajino, Špela pa je pri nas ubrala nasproten pristop, kjer preučuje vpliv pokrajine na risa. Ugotovili so že, da risu pri plenjenju lahko pomagajo kraške vrtače, saj približno 50 % plena ulovi v njih ali njihovi neposredni bližini. Omeni tudi, da risi radi za svoj dnevni počitek izbirajo lokacije, ki jim nudijo zatočišče, so odmaknjene pred ljudmi in s katerih imajo dober pogled na okolico, zato najpogosteje počivajo na stenah.<br /> Pri delu si pomaga s podatki o reliefu, ki so pridobljeni z laserskim skeniranjem površja (LiDAR), in telemetričnih ovratnic, s katerimi so risi opremljeni, tudi tisti, ki so bili tekom projekta LIFE Lynx pripeljani v Slovenijo s Karpatov. Špela omeni tudi, da ima ris v Sloveniji sicer kar dobre pogoje za življenje, ampak potrebuje čim bolj neprekinjeno gozdno površino. Ljudje z gradnjo cest in železnic prekinjamo gozdove, zato so za ohranitev risa v Sloveniji nujno potrebni zeleni prehodi preko takšne infrastrukture.<br /> Špela na koncu pove še nekaj o svojih terenskih dogodivščinah. Za doktorski študij bi se še enkrat odločila. Čez 5 let upa, da bo ostala na Geografskem inštitutu, čez 40 let pa upa, da bo upokojena. Poudarja, da je za doktorat potreben dober plan in cilja, da bo doktorirala s članki. Najraje gleda naravovarstvene dokumentarne filme in v ogled priporoča film Ena za reko: Zgodba Save.<br /> ————-<br /> <br />