Parazit. Pijanec. Lenuh. Antikrist. Te in še druge ljubeznive sopomenke za svoj poklic mora umetnik prenašati, odkar so mu prvič bolj kot jaga zadišale mokrocveteče rožce poezije. Odtistihmal je na eni strani on, poslanec muz, ki se šprancira po Parnasu in kroka po Montmartru, da bi v potrtih srcih up budil in noč temno razjasnil, ki tare duha. Z druge strani mu osle kažejo delavne ročice, ki varujejo pšenico in pred ognjem dom, ki skrbijo, da ima slepec, ki se s petjam ukvarja, kaj jesti in kje. Konec delovnega dne se sprašujejo, kaj Petrarkov, kaj nam Tasov treba pevcov je prijetnih, in zakaj naj bi se trgalo od njihovih mezd, da ti ne umrjejo brez dnarja.Ali če se vprašamo v sodobnejši govorici:Zakaj naj bi država davkoplačevalski denar namenjala kulturnikom? Je bila umetnost toliko slabša, ko ga ni? Kako naj ugodnosti upravičimo delavcu, ki gara, da blagajno napolni, od visoke umetnosti, ki se v njo zajeda, pa nima nič? Kdo postavlja letvico, kje se ta začenja in končuje, ter komu na ljubo? In konec koncev: ali ima in ve poet svoj dolg?Sto šestinsedemdeset let kar je dr. Figfig romal v zagrobni nepovrat, se stihoklepca in umovalca budnih nad,Primož Vidovič inAljoša Toplak, zbereta pod enim najstarejših ostrešij dežele Krajnske, vKnjižnici Ivana Potrča Ptuj – da bi pljunila v lastno skledo in pretuhtala, ali je v umetnosti potrebnejši dragulj ali kragulj.Kazalo00:00:00 Uvod00:01:17 Zahvala knjižnici00:01:30 Pregled dogajanj00:05:00 Zakaj država financira kulturnike00:07:00 Umetnost v prvobitnih skupnostih00:10:40 Kulturniki skozi zgodovino00:12:00 Ideološka umetnost00:18:00 Država zagotavlja avtonomija umetnosti00:23:50 Ali je institucionalna umetnost res avtonomna00:27:00 Omejitve centralnega planiranja00:27:60 Ali umetnostna stroka predstavlja ljudstvo00:30:20 Kako delavcu upravičiti financiranje kulture00:31:50 Nedostopnost visoke umetnosti00:32:20 Posredni vpliv00:35:00 Definicija kulture00:40:20 Odnos vrhunske kulture do vsakdanje00:44:00 Elitističnost kulture00:46:20 Nesamoumevnost finančne podpore00:50:00 Kulturniki morajo komunicirati svoj pomen00:54:00 Sponzorji00:56:00 Larpurlartizem vs. populizem01:00:00 Med Scilo in Karibdo01:01:25 Nujnost avantgard za družbene spremembe01:04:00 Buržoazna umetnost konformizma01:07:30 Ali lahko umetnost prepustimo trgu01:09:20 Zagotavljanje dostopnosti umetnosti01:09:50 Konformističnost masovne kulture01:11:00 Umetnost kot kultivacija človeka01:16:00 Kultura povečuje človekovo prožnost01:17:50 Kultivacija sebe kot vrta01:18:50 Kultura izboljša odzive na krizo01:20:00 Družbeno-humanistična vloga umetnikov01:22:30 Srednja mera v umetnosti01:24:00 Poglabljanje življenja