Najstništvo ni samo obdobje sprememb, hormonskih neviht in iskanja identitete. Je tudi čas, ko se lahko prvič pojavi občutek praznine, izgube smisla in notranje otopelosti.

V tej epizodi skupaj z Majo odpirava eno najtežjih, a tudi najpomembnejših tem:
Kaj se dogaja z najstniki, ko izgubijo občutek smisla?
Kako se kaže njihova stiska – v telesu, vedenju, odnosih?
Kdaj gre “samo za fazo” … in kdaj za alarm?
Kako jim lahko odrasli stojimo ob strani, ne da bi pritiskali, popravljali ali dramatizirali?

Dotakneva se:

Družbenih pritiskov – od ocen in storilnosti do socialnih omrežij, ki ustvarjajo iluzijo, da so vsi drugi uspešnejši, srečnejši in “bolj v koraku”.

Notranjih konfliktov, ki jih najstniki pogosto potlačijo, ker jih je strah, da bodo izpadli “šibki” ali “drugačni”.

Pomanjkanja prostora za pristen pogovor – doma, v šoli, v odnosih; prostora, kjer bi bili lahko samo to, kar so, ne to, kar morajo biti.

Velikega vprašanja smisla, ki v najstniški dobi pogosto pride prej kot kjerkoli drugje v življenju.

Najpogostejših znakov depresivnosti pri mladih – kako jih prepoznati in kako se o njih pogovarjati brez strašenja ali minimiziranja.

Odgovornosti odraslih – kako ustvariti odnos, kjer mlad človek čuti varnost, ne kritike; bližino, ne nadzora.

Ta epizoda je namenjena vsem staršem, skrbnikom, učiteljem, terapevtom … in pravzaprav vsakemu, ki se želi bolje povezati z mladimi, jih razumeti in postati odrasla oseba, ki jih ne ocenjuje, ampak vidi.

Ob koncu ponudiva tudi konkretne načine, kako se z mladostnikom pogovarjati o smislu, kako odpreti prostor za njegovo zgodbo in kako mu pomagati, da začne ponovno čutiti sebe, svoje želje in svojo pot naprej.
To ni epizoda o problemih — to je epizoda o upanju.