Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš danes govorita o pomenu pisane besede, branju in knjigah. »Vsaka knjiga je praznik. Zakaj? Če se pogovarjamo o redukciji diskurza, bolj ko ljudje postajajo brezbrižni, nestrpni, bolj kot se oži družbena shema, bolj reven postaja jezik. Ali velja morda obratno? Bolj kot je jezik reven, laže do besede pridejo puške? Vizualizacija (gledanje televizije, prispevkov itd.) sproža komfortnost, ki ne angažira človeka tako kot branje. Pomen branja za izgradnjo človekove osebnosti je neprecenljiv. Prihodnost tega sveta v duhovnem smislu pripada tistim, ki berejo. Žerdin: Kaj pa če bo tistih premalo? Markeš: To se nikoli ne bo zgodilo.« Delava na časopisu, ki se imenuje osrednji, ki je vedno imel namen biti središče tiskane besede zato, da sporoča bistvene stvari o državi in družbi v preteklem dnevu. In to je neverjetno pomembno, da obstaja. Časopis bi na vsak način moral preživeti. Zato ker je predhodnik knjige. In knjiga je, kot že povedano, praznik, je prepičan Markeš. Žerdin: »Ti vežeš tiskano besedo na državo, državljana ... po drugi strani pa prihaja do erozije države in vsega državljanskega in erozije tiskanega besednjaka. Kam to pelje?«