Delova komentatorja Ali Žerdin in Janez Markeš tokrat razpravljata o javnem zdravstvu, ki je močno zaznamovalo preteklo leto. Komentirala sta članek Kaj imata skupnega stavka in skupinsko naročanje? (objavljen v reviji Isis), v katerem Krištof Zevnik ponazarja razliko v ceni med naročilom materiala za opravljanje zdravstvene storitve preko posrednika in neposredno od proizvajalca. Material je pri posredniku kar šestkrat dražji. »Za razliko bi lahko zaposlili dodatnih 100 zdravnikov in jim v 43. plačilnem razredu dali še 13. in 14. plačo,« poudari Markeš. »Zgolj razlika v ceni znaša štiri milijone evrov.« Zobozdravstvo je primer slabe prakse privatizacije zdravstva. »Po zobozdravstvu se v drugih segmentih zdravstva ne bi smeli zgledovati,« meni Markeš. Vlada daje signale, da nam gre bolje in da se ljudem to izboljšanje lahko počasi tudi že pozna. Kljub temu pa potreba po sistemski ureditvi ostaja. Kateri duh časa ostaja prevladujoč? Na eni strani je ideja Zdenke Čebašek Travnik o podpori javnemu zdravstvu brez rezerve, na drugi strani pa ideja sedanjega predsednika Zdravniške zbornice Andreja Možine, da bi bilo smiselno zdravstvene institucije transformirati v gospodarske družbe neprofitne narave.