Zajameš sapo in se spustiš v globino morja. Prva minuta mine, kot bi trenil, v drugi si že sto metrov pod gladino, pri natanko 3 minutah in 20 sekundah vnovič nad seboj zagledaš nebo in v pljuča spustiš novo zalogo kisika. Spotoma še postaviš svetovni rekord. Pomaga seveda, če si strašno huda potapljačica na vdih Alenka Artnik. Alenka se v vodi počuti kot riba, vedno se je. Ni presenetljivo, saj so jo starši nenehno vlekli iz nje, ko je bila še majhna, in ob obali iskala kamenčke in si ogledovala podvodni svet. Kot potapljačica na vdih dna praviloma ne doseže, zato pa ji uspe s kotičkom očesa ujeti vsaj, kako pestro je družabno življenje morskih živali. Tune, delfini, pa tudi kiti so jo med spuščanjem že večkrat obiskali. »Izjemno radovedni so, pridejo neposredno do nas, potem pa gredo svojo pot,« pripoveduje Alenka, letošnja svetovna prvakinja v potapljanju na vdih in četrta Zemljanke, ki se je do globine stotih metrov spustila in dvignila na površje, ne da bi enkrat samkrat zajela sapo.