»Umetnost mora biti precizna kot znanost in znanost tako strastna kot umetnost.« In obstaja oseba, ki uteleša misel pisatelja Vladimirja Nabokova: strašno huda Bara Kolenc, filozofinja in umetnica. Za hip si še sposodimo njenega filozofskega kolega Mirta Komela, s katerim sodeluje v mednarodnem heglovskem združenju Aufhebung, ko pravi, da je način, na katerega Bara pluje med gledališčem in filozofijo oziroma med umetnostjo in znanostjo, simptom duha naše dobe, simptom, ki se lepo kaže skozi shizofrenijo in kapitalizem. Okoliščine nam pač rade narekujejo, da se je treba posvetiti več stvarem hkrati, vprašanje pa je, kako lahko žonglira z recimo dvajset žogicami v zraku. Bara jih lovi zelo vešče in pravi, da je takšno skakanje z enega polje v drugega ključno. Nujen pogoj zanjo, da v takšnih razmerah ustvarja, pa je samota. Podrobneje o strašno hudi Bari pa seveda v podkastu.