Ostajamo na dvorišču pred blokom. Od daleč je videti strašno hudega, sicer takrat še deset let mlajšega Benjamina Krnetića, ko kot mladi, nadarjeni košarkar Marko Đorđić na fužinskem igrišču tapka žogo in jo meče na koš. Vse življenje ima še pred seboj. Vse možne uspehe, vse verjetne poraze. Benjamina in njegovega Marka, glavnega lika romana Čefurji raus, v katerega se je naselil, ko ga je igral v filmu z istim naslovom, je težko izbrisati iz spomina in tudi ne povsem razdvojiti od njegove vloge, saj sta se mestoma skoraj zlila drug z drugim, a prostor dela in življenja se je Benjaminu vse od takrat občutno razširil. Od Marka je skočil v številne druge igralske vloge, filmske, predvsem pa gledališke. Je član zasedbe SNG Drama, česar se morda še spomnite, ker je že gostoval v podkastu Strašno hudi, ko smo govorili z igralcem Timonom Šturbejem, ali pa nedavno z režiserko Nino Rajić Kranjac, ki ga je v delu Mrakijada zasedla v vlogi Ferdija, Rimljanovega sina iz drugega zakona. Benjamin je za svoje delo v gledališču prejel že več nagrad. Nazadnje je lani na festivalu Bitef Grand s kolegi prejel nagrado Grand prix Mire Trailović za najboljšo uprizoritev. Vse bolj pa eno opaznejših vlog igra tudi na glasbenih odrih - v ospredju in v zaodrju. Je pevec in avtor besedil zasedb Insan ter Smrt boga in otrok, pa tudi besedil pevke Senidhe. Vsekakor se prostori njegovega delovanja še širijo, pri tem pa se razraščajo in krepijo tudi vezi s tistimi, ki jih tam srečuje in s katerimi sodeluje, ter skuša korak za korak premikati meje tam, kjer jih je pač treba: »Do neke točke se moramo tudi mi premakniti in gojiti občutek kolektivnosti. V kolektivu je odgovor, ne zgolj v individualni ambiciji, logiki napredka, v katerem smo sfokusirani samo nase.«