S pisateljico in prevajalko listamo po njenem romanu Pontonski most. V letu, ko se zdi, da bi najraje planili v časovni stroj in šli v skoraj katero koli drugo obdobje – tisto že znano, ali katero, ki še sledi, in je mamljivo prav zato -, je prijeten privilegij, če se z romanom na kavču prestaviš v jedro devetdesetih. V devetdeseta leta iz prejšnjega stoletja. Kdor je bil takrat najstnik, se spomni, da je ta čas rad kazal dva obraza. Enega z nasmeškom do ušes, na drugem pa se je izrisovala nepoboljšljiva otožnost. V vsakem primeru pa je čas podložen z melanholično Nirvano, Pearl Jami, Radioheadiali … Ali pa z rejvom, tako kot pri Jani. Da bi o Jani izvedeli več, je treba pristopiti do pisateljice Suzane Tratnik. Jana je njena. Je osrednja oseba v svežem romanu Pontonski most, ki je konec novembra izšel pri založbi Beletrina.