34. epizodo podkasta Na obisku smo posneli na simpoziju Briški izzivi 2023 Obvladovanje bolečine pri hematološko – onkoloških bolnikih v ambulantah osebnih zdravnikov in specialistov. Strokovno srečanje sta ob svetovnem dnevu limfoma, 21. septembra 2023, organizirala Goriško zdravniško društvo in Društvo za boj proti raku in drugim kroničnim boleznim ko-RAK.si. Udeležilo se ga je več kot sto zdravstvenih delavcev, s predstavitvijo svojih publikacij in podpornih programov za bolnike z limfomom in levkemijo smo na strokovnem dogodku sodelovali tudi predstavniki organizacij bolnikov iz Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo.Vodja Oddelka za zdravljenje bolečine UKC Ljubljana prim. Gorazd Požlep, dr. med., spec. anesteziolog, je pojasnil, da je bolečina neprijetna čutna in čustvena izkušnja. S kronično bolečino živi vsak peti prebivalec Evropske unije. Stroški kronične bolečine v EU naj bi znašali med 2-3% bruto domačega proizvoda oz. v letu 2016 kar 441 milijard evrov, kajti kronična bolečina je eden glavnih vzrokov za onesposobljenost in invalidsko upokojevanje. Pri onkološki bolečini, ki je navadno zelo močna, gre običajno za akutno bolečino, ki lahko sicer postane tudi kronična. Akutno bolečino lahko relativno dobro obvladujejo, pojasni dr. Požlep, saj imajo za obvladovanje onkološke bolečine na voljo več možnosti. Najpogosteje uporabljajo opioide, vendar ker gre pri onkološki bolečini največkrat za kombinirano bolečino, lahko dodajo zdravila, ki so značilna za obvladovanje nevropatske bolečine, kot so antidepresivi in antiepileptiki. Včasih pa v upanju, da bodo pri obvladovanju onkološke bolečine dosegli sinergijski učinek, dodajajo tudi nesteroidne antirevmatike, paracetamol ali metamizol, poudari prim. dr. Požlep. Za onkološko bolečino je značilno, da se spreminja po intenziteti, kakovosti in času trajanja in se slabša z napredovanjem bolezni. Da bi preprečili, da onkološka bolečina postane kronična, jo je treba zdraviti, sicer postane bolezen sama po sebi. Med vsemi oblikami kronične bolečine je le 2% maligne, a kronična bolečina potrebuje interdisciplinarno obravnavo. Ta naj vključuje individualno prilagoditev terapije z zdravili, telesno vadbo, psihološko obravnavo, tehnike samopomoči in sproščanja, prilagajanje bolnikovih vsakodnevnih aktivnosti in načrtovanje prihodnosti.Doc. dr. Jasna But Hadžič, dr. med., spec. onkologije z radioterapijo z Onkološkega inštituta Ljubljana, je na simpoziju predstavila uspešnost podpornega zdravljenja onkološke bolečine z radioterapijo. Ta metoda zdravljenja bolečine je primerna za bolnike, pri katerih bolečine ni bilo mogoče obvladati z zdravili ali je potrebno ta zmanjšati in pri katerih je pričakovano preživetje daljše od štirih tednov. Na učinek je treba nekaj tednov počakati, je pa protibolečinsko obsevanje zelo učinkovito, varno in poceni.Na simpoziju so predstavili tudi kirurško lajšanje bolečine v primerih nekaterih simptomov diseminiranega plazmocitoma in zasevkov v kosteh ter komplementarne metode lajšanja bolečine z akupunkturo in homeopatijo, ki sta po mnenju vodje Oddelka za zdravljenje bolečine UKC Ljubljana prim. Gorazda Požlepa v našem kulturnem prostoru premalo uporabljeni. Ob zaključku simpozija je soorganizatorka srečanja prim. Nataša Fikfak, dr. med., spec. interne medicine in hematologije iz Splošne bolnišnice “Franca Derganca” NG, poudarila, da je bolečino potrebno zdraviti: »Nikakor ne morem sprejeti dejstva, da je treba bolečino sprejeti in jo trpeti, saj trpimo dovolj že zaradi same hematološko- onkološke bolezni«.Vabljeni k poslušanju!