Izr. prof. dr. Helena Podgornik je diplomirala na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani, kjer je tudi magistrirala in doktorirala. Kasneje je s področja medicinske biokemije in laboratorijske medicinske genetike še specializirala. Na Kliničnem oddelku za hematologijo v UKC Ljubljana je zaposlena že dve desetletji, od leta 2008 vodi Specializirani hematološki laboratorij. Raziskovalno in pedagoško se dr. Podgornik ukvarja s področjem hematoonkologije in laboratorijske diagnostike v hematologiji. Svojo poklicno pot je začela v biotehnologiji. Po desetih letih je sprejela drzno odločitev in akademske vode zamenjala s hematoonkologijo, česar nikoli ni obžalovala. Nasprotno, po vseh teh letih meni, da jo je življenje kot Alkimista, po vijugastih poteh vodilo k preučevanju kromosomov, kar je bila tudi njena izvorna mladostniška želja. To ji še danes predstavlja velik izziv in nenehno učenje, saj se razvoj ravno na področju genetike odvija s silovito hitrostjo. Prof. dr. Samo Zver je pred časom zapisal, da njen laboratorij velja za »srce in možgane sodobne hematološke klinike«. Dr. Podgornik to pripisuje tesni povezavi laboratorija in kliničnega dela v hematologiji, ki je ravno na področju medicine najmočnejša. Pa tudi visoki strokovni usposobljenosti 30 sodelavcev laboratorija, ki poleg laboratorijskega opravljajo tudi znanstvenoraziskovalno in pedagoško delo v terciarni ustanovi, kakršna je UKC Ljubljana. Glede »srca« pa meni, da je laboratorijsko delo tisti del zdravstva, ki je nevidno in vendar ključno, da procesi v hematologiji lahko delujejo, saj za prav vsako epruveto, ki prispe v njihov laboratorij, stoji človek. Zato se zaposleni zavedajo, da je vsaka posamezna preiskava namenjena dobrobiti bolnika, ki ima običajno težko zgodbo in ekipa Specializiranega hematološkega laboratorija svoje delo zares opravlja s srcem, pripoveduje dr. Podgornik. Čeprav je laboratorijska diagnostika precizno, večstopenjsko in objektivno delo, je šesti čut strokovnjaka še kako pomemben, saj ga prav ta nemalokrat vodi, da neke okoliščine ponovno preveri, presodi in ovrednoti, poudarja dr. Podgornik. In še, da laboratorijski izsledki niso pomembni zgolj za celovito opredelitev bolezni, temveč v sodobni hematologiji napovedujejo potek bolezni in zdravnika usmerjajo k izbiri najučinkovitejšega pristopa zdravljenja za posameznega bolnika ter omogočajo natančno spremljanje bolnika v procesu zdravljenja in po njem. Kljub temu, da večina zaposlenih v laboratoriju bolnikov ne srečuje, jih skozi delo spremljajo mesece in leta in njihove zgodbe nemalokrat doživljajo tudi na zelo osebni ravni. Navdušuje jo izjemen napredek v hematoonkologiji, ki omogoča boljše vpogled in razumevanje bolezni, njeno celovitejšo opredelitev, posledično pa posamezniku prilagojeno zdravljenje, izbrano glede na specifične lastnosti njegove bolezni. Obstoj vedno več sodobnih in slovenskim bolnikom dostopnih zdravil ter razvoj učinkovitejših terapevtskih pristopov jo navdajata z optimizmom. Hkrati pa ta napredek od strokovnjakov laboratorijske diagnostike v hematologiji terja tudi stalno spremljanje novosti in nenehno učenje.Pred letom dni se je Specializirani hematološki laboratorij po letih prizadevanj za ustrezne prostore končno preselil v prostore DTS - Diagnostično terapevtske službe, kar zaposlenim omogoča hitrejše in kakovostnejše izvajanje tudi najbolj zahtevnih preiskav ter povečanje raziskovalne dejavnosti, brez katere v hematologiji in medicini nasploh ni napredka. Voditi Specializirani hematološki laboratorij Klinike za hematologijo UKC Ljubljana pa za vrhunsko strokovnjakinjo ni najpomembnejša vloga, ki jo opravlja v življenju. Ena je zanjo vendarle pomembnejša. Katera, izveste v podkastu. Vabljeni k poslušanju.