Kako je biti dedova vnukinja, kako je biti njegova in kako je biti tudi samosvoja? Za vtis vzdušja in povezanosti osrednji oseb se na kratko spustimo v kratke zgodbe Trznil je, odprla je oko (izšla pri založbi Mladinska knjiga), najnovejše zbirke pisateljice Vesne Lemaić: »Nagnil se je in jo zakril. Še se je spomnil, kako sta jo sin in snaha prinesla iz porodnišnice domov. In mu je postalo jasno, da bo punčka nekaj posebnega v njegovem življenju, kot na primer drevo, ki ga je posadil pod oknom in je z leti zraslo, zastrlo pogled na preblizu sezidan blok in mu spremenilo razgled z vejami in ptičjim petjem. Nekaj takega. Ampak vseeno drugače.« Odlomek bralca hitro potegne v srčiko sedmih zgodb, stkanih v knjigi tako, da že tvorijo roman, in zastavljenih tako, da v njih sledimo razvoju odnosa med dedom in vnukinjo. Ded in vnukinja nista povsem izmišljeni osebi in tudi nista povsem resnični osebi. Nenazadnje avtorica v uvodnem stavku navede, da so osebe in dogodki izmišljeni, razen tistih, ki niso.